Poznate občutek, da imate besedo »na koncu jezika«, pa se je preprosto ne morete spomniti? Verjamemo, da nekaj vemo, ampak se tega nikakor ne moremo spomniti in povedati. Potem pa se nam odgovor pojavi kot blisk. Informacije se spomnimo po nekaj minutah, urah ali celo več dnevih. Zavedati se moramo, da je takšna situacija dokaj naravna in se to lahko zgodi posamezniku v katerem koli življenjskem obdobju. S pešanjem spomina se slej ko prej spopademo vsi. Pri tej vrsti pozabljanja si lahko pomagamo s posebno tehniko preklicevanja latentnih podatkov oziroma tako imenovanih spečih podatkov. Speče informacije imenujemo tiste podatke, ki so se nam vtisnili v spomin, ampak smo jih preredko uporabljali, da si bi jih vtisnili v spomin tako dobro, da bi jih lahko kadarkoli priklicali in uporabili.
Preprosto si lahko predstavljamo naše spomine kot plašno veveričko, ki si ji najlažje približamo počasi in premišljeno in jo privabimo k sebi. Tudi naše spomine izvabljamo iz objema pozabljanja počasi, premišljeno. S posebno tehniko pa še bolj uspešno. Pri tem poudarjam, da ni 100% zagotovljenega uspeha, saj ni vedno krivo spontano pozabljanje ampak je lahko prisotna kakšna posebna motnja, ki pa jo je potrebno diagnosticirati. V večini primerov pa je tehnika za hitro iskanje podatkov po možganih uspešna in se splača potruditi in jo uporabiti.
V prvi vrsti je pomembno, da ne obupujemo nad svojim slabim spominom, kot radi rečemo. Lahko si večkrat ponovimo mantro: »Slabega spomina ni. Je le slabo treniran spomin!«. Ljudje si vse prevečkrat radi dopovedujemo, da nekaj ne zmoremo in potem pričnemo v to verjeti in slednji korak je, da to pričnemo uresničevati. Začaran krog neuspeha, ki nas vpne v svoje kremplje in nas kot mlinsko kolo vleče navzdol in duši. Torej pričnimo verjeti, da zmoremo imeti dober spomin in zato bomo še v prihodnje delali vaje za urjenje spomina in se posluževali posebnih tehnik za shranjevanje in priklic podatkov.
Drugi korak je, da ne napenjamo možganov, saj s tem samo pridelamo še dodatni stres, ki nam ne pomaga pri priklicu »pozabljenih« podatkov. Kot smo že omenili so spomini kot izredno plašne živalce, ki se jim moramo približati še posebej previdno in taktno. Spominov ne moremo izsiliti iz objema pozabljanja, ampak jih lažje izvabimo z zvijačo oziroma tehniko. Tudi boječo veveričko zvabimo k sebi, če se zanjo ne zmenimo. K nam pride sama od sebe. Spomine ali konkretno pozabljeno informacijo pojmujemo enako. Ko se nečesa ne moremo spomniti se preprosto umaknemo iz »kota« in misli preusmerimo drugam. Lotimo se nekaj popolnoma drugega. Najbolje je, da se lotimo kakšnega fizičnega dela, da si zaposlimo misli in telo. Takšno delo je na primer brisanje prahu, hitra hoja ali branje knjige. Ko bomo najmanj pričakovali, nas bo želena informacija zadela kot strela z jasnega in nam narisala nasmeh na obraz. Sami smo si pomagali.
Vse več ljudi se zaveda, da lahko za dobro delovanje možganov naredimo največ sami in to s preprosto in vsakodnevno vadbo. Temu pripomore tudi EIC Univerzum Minerva Maribor, ki je nosilec pilotskega, preventivnega programa MemoHELP, ki je namenjen starejšim, ki jim je mar, da upočasnijo pešanje spomina. Program MemoHELP je namenjen urjenju možganov, saj so tudi strokovnjaki s področja urjenja možganov enotni, da urjenje spomina pripomore k preprečevanju starostnega pešanja spomina. V okviru programa MemoHELP udeleženci na brezplačnih delavnicah za urjenje spomina spoznavajo pomembnost treninga možganov, urijo svoj spomin z različnimi miselnimi vajami in tehnikami za urjenje spomina.
Avtor: mag. Vanja Jus, članek v celoti objavljen v Reviji Vzajemnost, marec 2013