• Natisni
• E-naslov

Redki so junaki, ki z veseljem trdijo, da si PIN številko takoj zapomnijo in jo ne potrebujejo zamenjati ali si jo zapisati. Pa vendar obstaja način, da se bomo vsakič, ko se bomo postavili pred bankomat spomnili svoje PIN številke in se bomo ob tem še nasmejali. Seveda, če bomo dovolj aktivno vklopili svojo domišljijo. Ob tem ne bomo potrebovali pisala in papirja, ampak samo svoje možgane in željo po učenju.

Ljudje imamo bujno domišljijo, samo preredko jo poskusimo uporabiti v koristne namene oziroma jo preredko uporabimo v vsakdanjem življenju. Pa tako preprosto je in obenem učinkovito. Danes bomo domišljijo uporabili zato, da si bomo lažje zapomnili npr. PIN številko. Ljudje smo po naravi takšni, da si lažje zapomnimo nekaj ob čemer si lahko ustvarimo sliko. Na primer, če si rečemo AVTO. Ste si predstavljali avtomobil s kolesi ali ste si predstavljali besedo A-V-T-O? Trdno verjamem, da smo si vsi predstavljali sliko avtomobila. Razmišljamo torej v slikah in zato si lažje zapomnimo stvari, pojme…, ki so slikovito predstavljeni.

Pa smo pri številkah. Številke si bomo pretvorili v slike in potem bomo slike povezali v zgodbo. Sliši se zapleteno, v resnici pa je tako preprosto, da lahko to obvlada otrok v vrtcu. Za primer vzemimo PIN številko 1420. Številko 1 si lahko predstavljamo kot drevo. Zaprimo oči in si predstavljamo….Številko 4 si lahko predstavljamo kot stol, ker ima štiri noge. Zaprimo oči in si predstavljamo…Številko 2: lahko si predstavljamo, da je podobna labodu. Zapremo oči. Ga vidimo? In številka 0 je podobna jajca…zapremo oči in si predstavljamo. Sedaj je na vrsti povezovanje številk v zgodbico pri čemer mora biti čim bolj čustvena: Predstavljamo si veliko DREVO v poletnih mesecih, ko vse diši…Pod drevo si postavimo STOL, Stopimo nanj, da dosežemo krošnjo. Stol se maje in komaj lovimo ravnotežje. Predstavljamo si, da bomo padli…Ravno se ulovimo in zagledamo, da si je v krošnji naredil gnezdo LABOD. Da ne pademo se primemo za vejo in na glavo nam pade JAJCE. Zgodbo ponovimo v mislih in jo obnovimo čez pol ure. Dobro je vedeti, da si lažje zapomnimo čustvene in domišljijske zgodbice, ko bomo stali pred bankomatom…Poskusite se poigrati s svojo PIN številko. Številke si pretvorite v sliko, naredite zgodbico in vklopite domišljijo. Zabavno in koristno za spomin-------J

Avtor: mag. Vanja Jus

• Natisni
• E-naslov

Malo ljudi se zna pravilno učiti. Če poznamo zakonitosti, kako si stvari hitreje zapomniti, uskladiščiti v možgane in kako jih potem učinkovito priklicati iz spomina, porabimo za učenje ne le manj časa, ampak smo pri študiju bistveno uspešnejši. Mladi osvajajo nova znanja, eni bolj, drugi manj uspešno. Še mnogo premalo pa je razširjeno vedenje o tem, da obstaja nekaj zakonitosti za uspešnejše učenje, ki nam lahko, če jih poznamo, bistveno prihranijo čas in izboljšajo učinkovitost.

"Ena izmed osnov je, da poznamo cikluse pozabljanja. Če vemo, kdaj je treba ponavljati, preprečimo pozabljanje in izboljšamo možnost priklica informacij tedaj, ko jih potrebujemo. Zelo preprosto je: velja pravilo ena ura, en dan, en teden, en mesec, eno leto. Naši možgani prejemajo množico informacij in jih, ko jih filtrirajo, večinoma takoj brišejo. A za določene informacije želimo, da nam ostanejo v glavi. Zato je ponavljanje v teh ciklusih pomembno; s tem preprečimo izbris informacij iz spomina. Dobro je vedeti, da po eni uri pozabimo 30 odstotkov gradiva, po enem dnevu 76 odstotkov in po 20 dneh kar 90 odstotkov gradiva," pravi mag. Peter Cokan, direktor Univerzuma Minerve; ta na fakultetah in srednjih šolah izvaja miselne delavnice v okviru akcije Tisoč pametnih glav, s katero želijo seznaniti mlade s koristnimi in uporabnimi tehnikami za izboljšanje spomina.

Prav tako se vse premalo zavedamo dobrobiti odmorov. Ni slučajno, da traja šolska ura 45 minut. "Stopnja priklica informacij se bistveno poveča, če pri učenju delamo žpavzež vsakih 40 minut. Ko nekdo študira in žpade noterž, je sposoben brez težav pri knjigi presedeti na primer dve uri skupaj, toda sposobnost priklica informacij je kar za 30, 40 odstotkov manjša, kot bi bila, če bi vmes naredil nekajminutni odmor," drugo pomembno osnovo za uspešnejši študij razlaga Cokan. Pomen t. i. vplivnih faktorjev pa je že dobro znan, denimo to, da enim bolj ustreza učenje zjutraj, drugim zvečer, nekaterim prija spremljava glasbe, drugi za učinkovit študij potrebujejo tišino... Vse to je pri posamezniku zelo različno in pomembno je odkriti tisto, kar je lastno nam.

Miselni vzorci in druga orodja

Poleg tega obstaja še vrsta tehnik in strategij za uspešnejše učenje. Najbolj znana promotorja učinkovitejšega učenja in pomnjenja sta britanski znanstvenik za razvoj možganskih potencialov Tony Buzan in šahovski velemojster Raymond Keene, soustanovitelja svetovnih tekmovanj v pomnjenju, ki potekajo od 1991. leta, v Sloveniji imamo državna tekmovanja od leta 2009. Namen teh je promovirati spomin kot "miselni šport"; deset disciplin (v pomnjenju govorjenih števil, igralnih kart, datumov, abstraktnih slik, binarnih števil, naključnih besed in imen ter obrazov) je oblikovanih tako, da merijo zgolj spominske sposobnosti, ne pa posameznikovega znanja s posameznega področja.

Skratka, namen je razširjati tehnike, ki pripomorejo k uspešnejšemu učenju in pomnjenju. Te nam lahko pomagajo (poleg tega da je mogoče s temi tehnikami pridobiti po mnenju nekaterih že "eksotične" sposobnosti, na primer to, kako si denimo zapomniti stomestno število) k hitrejšemu osvajanju znanja in uspešnejšemu opravljanju izpitov. "V možganih imamo levo in desno hemisfero in vsaka ima svoje zakonitosti. V šoli na veliko uporabljamo levo hemisfero, kamor sodijo analitika, logika, imena, številke, računanje, manj pa desno hemisfero, kamor sodijo občutek za prostor, umetnost, intuicija. S treningi mišljenja se uravnavata obe hemisferi, tako da uporabljamo obe. Povezavo leve in desne hemisfere denimo tvorijo miselni vzorci.

Ljudje običajno nimamo težav zapomniti si, ampak priklicati informacijo, in Buzan je ugotovil, da si lažji priklic omogočimo, če ob učenju vklopimo še desno hemisfero, to pa storimo s tem, da stvari vizualiziramo. Miselni vzorci so zato zelo uporabna zadeva, ne pa edina. Na voljo so še druga orodja in tehnike, s katerimi si težko zapomnljive informacije na primer sploh vizualiziramo," razlaga Cokan. Orodij in tehnik se je mogoče naučiti v nekaj urah, trud pa se zelo hitro obrestuje. "Ko človek trenira spomin in svojo domišljijo, slednje pripomore k povečani zmožnosti koncentracije, študijskih zmožnosti, kreativnosti, hkrati pa povečuje inteligenčni kvocient," razlagajo prednosti treninga spomina na miselnih delavnicah.

Treba je najti bistvo

Pri učenju se je tudi zelo pomembno zavedati Paretovega pravila o razmerju 20:80 (da na primer v 20 odstotkih časa, ko delamo efektivno, naredimo 80 odstotkov vsega dela, da 20 odstotkov znanja uporabljamo v 80 odstotkih zadev). "Treba je torej najti pravih 20 odstotkov znanja, bistvo. Vsa skrivnost pri učenju je krčenje in širjenje znanja. Odlična je strategija TROP, ki pomeni okrajšavo za temo, razred, opis, pomembnost. Med študijem se sprašujemo, kaj je tema, kam to sodi (razred) - sestavljamo mozaik, da lahko znanje uporabimo, navežemo na drugo znanje, nato v opisu razmišljamo, kako bi to povedali po svoje, in se na koncu sprašujemo o pomembnosti (na primer pri pogosti uporabi je ta nedvomno visoka), s tem da smo pozorni tudi na to, koliko je to pomembno za učitelja. Zelo uporabno je delati izpiske, ker je bolj verjetno, da si bomo informacije zapomnili, če si med učenjem pišemo, s tem se namreč poveča sposobnost luščenja informacij, k večji učinkovitosti pomaga podčrtavanje pomembnih stvari (le do 20 odstotkov strani!), pametno je pisati plonklistke, ker nas omejenost s prostorom sili k iskanju bistva," našteva Cokan.

Danes obstaja že precej možnosti, da spoznamo tehnike in orodja za uspešnejše učenje. V knjižnicah so na voljo knjige, na spletu je vrsta informacij. Če je bilo pred 20 leti težko dobiti informacije, je danes poplava različnih in je treba oceniti, kaj je verodostojno in kaj ne. Ena od institucij, kjer izvajajo treninge spomina, je tudi Univerzum Minerva, na spletni strani memocamp pa je najti zanimive stvari s področja pomnjenja za pripravo na tekmovanje v miselnih športih.

Tatjana Vrbnjak

Članek je v celoti objavljen na spletni strani: http://www.bonbon.si/default.asp?kaj=1&id=5718554

• Natisni
• E-naslov

Kaj je po vaših izkušnjah za dijake najpomembneje pri pripravah na maturo?

Matura je prav gotovo ena izmed največjih prelomnic mladega človeka, ki želi v življenju nadaljevati s pridobivanjem znanja na fakulteti. Matura je vstopnica za študij na fakulteti in prav zaradi tega je potrebno za ta izpit garati in se pripravljati. Delno garanje in delo za maturo se prične že v prvem letniku srednje šole, saj je matura pregled znanja posameznika za štiriletno srednješolsko obdobje. Pripravam na maturo v zadnjem letniku pa bi lahko rekli kar “finiširanje” proti cilju.

Na Univerzum Minerva menimo, da je najpomembneje, da si pred učenjem naredimo načrt, ki se ga držimo in nas pripelje do želenega cilja. Pomembno je, da pri učenju posvetimo pozornost prav vsakemu maturitetnemu predmetu. Dobro je tudi, da pri učenju za maturo oziroma na pripravah za maturo posebej izpostavimo tiste predmete, ki nam niso tako “blizu” in so nam morebiti že v preteklosti povzročali preglavice. Vsak posameznik pa pri sebi ve, kateri predmet je njemu ljubši in kateri ne. Priporočamo, da se za lažje učenje, oziroma za shranjevanje in priklicavanje informacije, prepričamo, da so nam vsi predmeti najljubši in vsem posvetimo primerno količino časa. Tako bo naša raven znanja pri vseh predmetih zadovoljiva.

Na Univerzum Minerva zagovarjamo, da se je potrebno priprav na maturo lotiti dovolj zgodaj, saj se na takšen način izognemo “kampanjskemu” učenju, prevelikemu pozabljanju, pomanjkanju časa za učenje določenih snovi in ne nazadnje prevelikemu stresu. Pri tem se lahko držimo tudi pravila proti pozabljanju, ki pravi, da je potrebno snov, ki si jo želimo dobro zapomniti ponavljati po pravilu: ena ura, en dan, en teden, en mesec, eno leto. Naši možgani prejemajo množico informacij in jih, ko jih filtrirajo, večinoma med spanjem brišejo. Vendar mi želimo, da informacije, ki se jih učimo, ostanejo v glavi. Zato je ponavljanje v teh ciklusih pomembno. Tako preprečimo izbris naučene snovi iz spomina. Dobro je vedeti, da po eni uri pozabimo 30 odstotkov gradiva, po enem dnevu 76 odstotkov in po 20 dneh kar 90 odstotkov gradiva. Zaradi tega pri načrtnem, dolgo trajajočem učenju, ki ga zahteva maturiteni katalog, upoštevamo faktor pozabljanja in poleg novega učenja ponavljamo že naučeno snov v priporočenih intervalih.

Kaj bi dijakom svetovali nekaj dni pred maturo?

Na Univerzum Minerva svojim “varovancem” svetujemo, da si v zadnjih dneh pred izpitom izdelujejo raznorazne izvlečke, na podlagi katerih ponavljajo naučeno snov. To nam podaja tudi znani latinski rek, ki pravi, da je ponavljanje mati modrosti”.

Za ponavljanje pred izpitom so zelo uporabni, najbrž vsem znani in premalokrat uporabljeni, miselni vzorci. Preko miselnih vzorcev dijaki pregledno ponavljajo snov in ugotavljajo, kje je znanje pomanjkljivo in kje zadovoljivo. Preko slikovne ponovitve pa se vklapljajo različni možganski polovici in tako znanje bolj »sidramo«.

Pri učenju je tudi zelo pomembno Paretovo pravilo o razmerju 20:80 (na primer, da 20 odstotkov znanja uporabljamo v 80 odstotkih zadev). Potrebno je najti pravih 20 odstotkov znanja, bistvo. Na podlagi tega, ker si bomo nekaj dni pred maturo delati izpiske, je bolj verjetno, da si bomo informacije zapomnili, saj si med učenjem pišemo, s tem se namreč poveča sposobnost luščenja informacij, k večji učinkovitosti pomaga podčrtavanje pomembnih stvari (le do 20 odstotkov gradiva na eno strani).

Koliko dijakov se letno pri vas odloča za priprave in kako zgodaj se začnejo?

Vsako leto se na Univerzum Minerva obrača vedno večje število dijakov. Pomoč, ki jo iščejo različna, Nekateri iščejo samo enkratno študijsko pomoč v obliki nekaj urnih inštrukcij, nekateri pa se pri nas “abonirajo” preko celotnega šolskega leta v četrtem letniku srednje šole. Imamo izkušnje, da se nekateri namensko odločijo za študijsko pomoč že v prvem letniku, da bodo lahko uspešnejši na mature. Vsak posameznik se odloči na podlagi svojih zmožnosti in pričakovanj, ki jih ima v zvezi z maturitetnim preizkusom. Poudariti moramo, da na Univerzum Minerva pripravljamo dijake tako za osnovni, kot za višji nivo opravljanja zrelostnega izpita in to za različne predmete, ki so prisotni na mature.

Bi jim dali kakšen nasvet za na pot, tik pred izpitom?

Univerzum Minerva želi vsem, ki bodo opravljali maturo mero zbranosti in odločnosti, predvsem pa veliko zaupanja vase in v svoje sposobnosti. Trema in stres, ki jo občutijo, je prisotna samo zaradi strahu pred neznanim. Neznano, pa je hitro znano, če vemo, da smo se dovolj in kvalitetno pripravili na preizkus. Vsak posameznik ve, koliko priprav potrebuje za to, da o matura opravljena na takšnem nivoju, ki bo zadostil vpis na želeno fakulteto. Tisti del treme, ki pa ostane, kljub športnim aktivnostim, dihalnim in sproščujočim vajam, je pa zagotovo koristen in pomaga, da bomo odlični!

Vsem udeležencem zrelostnega izpita predlagamo, da zvečer pred opravljanjem izpita popijejo kozarec mleka, ki sprošča in, da zjutraj zaužijejo kakšno živilo, ki vsebuje veliko cinka, ki odlično vpliva na delovanje možganov.

Vsem želimo veliko znanja in sreče.

mag. Peter COKAN

M: 031 538 776

E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Članek je bil objavljen v časniku večer, maj 2012

NovinarkaTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled." href="mailto:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.">Urška Kereži (Večer)

• Natisni
• E-naslov

Spomin je sposobnost možganov, da lahko ohranijo in kasneje, ko se pojavi potreba obnovijo podatke. Pravzaprav lahko človeški spomin primerjamo z računalniškim procesom shranjevanja in obnove podatkov, ki mu pogosto pogovorno rečemo računalniški »spomin«. Razlika med računalniškim in človeškim spominom je v tem, da je slednji bolj podvržen nezavednim spremembam, kot je na primer pozabljanje. Tradicionalno se človeški spomin obravnava v sklopu kognitivne psihologije, v zadnjih desetletjih pa tudi področje naravoslovja, ki mu pravimo nevroznanost. Čeprav so možgani »organ«, ki ga uporabljamo v vsakem trenutku svojega življenja, se premalokrat spomnimo, da bi se o njem poučili, preverili, kako deluje, ga primerno nahranili, trenirali in samo uporabljali. Vse to ne ukvarjanje s svojimi možganskimi celicami pa se nam kaj hitro lahko obrne v naše slabo. Pozabljanje je reakcija naše akcije, da se z možgani ne ukvarjamo na primeren način oziroma jih mogoče celo zanemarjamo.

Pozabljanje je pravzaprav tegoba današnjega časa, ko imamo v vsakdanjem življenju okoli sebe kopico napravic in naprav, ki nam olajšajo in poenostavljajo osebno in poslovno življenje, na drugi strani pa nas tiščijo v prepad pozabljanja in latentnega stanja možganov. Možgani so namreč mišica in, če mišice ne treniramo ali celo ne uporabljamo, potem nam le ta začne plahneti in hirati. Posledično opravlja svojo prvotno nalogo oslabljeno in na koncu koncev le te ne more opravljati več. Če ne treniramo možganov nam pričnejo slej, ko prej nagajati in nam lahko zagrenijo življenje. Rek, da nikoli ni prepozno bolj slabo drži za možgane, saj, ko jih enkrat zanemarimo le s težka pridobimo ponovno kondicijo in obenem tvegamo za nastanek trajnih posledic, ki bi jih ob stalnem treningu lahko omilili, se jim celo izognili ali jih prestavili za nedoločen čas. Spomin lahko krepimo zavestno in nezavestno. To drugo nam je podarila narava, da nam pomaga, da ne pozabimo na možgane in jih lahko na osnovni ravni čim dlje in čim bolj kakovostno uporabljamo. Nezavestni trening nam nudi podporo, da se spomnimo zgolj osnovnih funkcij, da dihamo, da smo lačni, da se premikamo, skratka, da izpolnjujemo osnovne potrebe, medtem, ko za kaj več moramo poskrbeti zavestno sami. Tako na primer sami krepimo možgane, ko se zjutraj prisilimo, da vstanemo, da izpolnimo osnovno rutino, da gremo v službo, da opravljamo vsakodnevna spremljajoča dela, da se družimo, pogovarjamo, spoznavamo nove stvari… Skratka pravzaprav samoumevne stvari, preproste stvari, ki nam ohranjajo možgane v osnovni kondiciji. Ampak samo to ni dovolj. To slej ko prej spozna vsak posameznik. Najprej to opazimo sami. Zelo nazoren je primer, ko se vneto odpravimo po stvar v kuhinjo in, ko prispemo v kuhinjo se nikakor ne moremo spomniti po kaj smo prišli. Naslednji pokazatelj, da možganov ne treniramo dovolj je to, da opazijo drugi, ko pozabimo na dogovorjene sestanke, dogovore (če tega ne želimo storiti seveda namerno), ko pozabimo na obletnice, rojstne dneve… skratka pozabljamo, pozabljamo…Preden pridemo do te točke, da nam pozabljanje čisto zagreni življenje, kot je na primer demenca, lahko še marsikaj postorimo sami.

Prvi korak na pot dobrega spomina je zavedanje, da moramo trdo delati, da bomo lahko želi uspehe. Trening možganov je trnova pot, ki si jo lahko olajšamo, da pričnemo hoditi po njej, še preden se bi lahko zapletli v trnje. Večkrat naletimo na vprašanje, kdaj je pravi čas za trening možganov. Odgovor je samo en. Čim prej in, če bi bilo to včeraj bi bili na pravi poti. Zato ne zamujajte in začnite skrbeti za svoje možgančke že danes. Treninge moramo prilagoditi starosti, vendar obstaja kar nekaj napotkov, ki jih lahko upoštevajo vse starostne skupine ter nam omogočajo, da jih vpletemo v vsakodnevno rutino sebe, svojih staršev, otrok, prijateljev, znancev… Za začetek vam tako ponujamo prvih pet osnovnih korakov, ki vas bodo vodili k boljšemu spominu in vam bodo obenem polepšali dan:

Naredite nekaj nerutinskega.

Bodisi, da si umijete zobe z levo roko, da greste po drugi poti v šolo, trgovino v službo. S tem boste spodbudili možgane, da bodo morali »razmišljati« o sicer rutinskem opravilu in se bodo prebudili. Okrepili in trenirali boste možgansko mišico.

Naredite dobro delo.

Pozdravite soseda, nasmejte se vozniku v sosednjem avtu, pomagajte starki čez cesto, kupite otroku bombon, podarite rožo, pomahajte poštarju... S tem, ko boste naredili nekaj drugačnega, prijaznega, boste v sebi sprožili nešteto kemičnih reakcij in vaše telo se bo napolnilo s pozitivno energijo in jo poslalo iz možganov v celotni organizem. Možgani se bodo aktivirali in se krepili.

Zapojte / deklamirajte pesem

Ob poslušanju radia ali celo solo zapojte vam znano pesem. S tem boste aktivirali možgane, da bodo iz spomina priklicali podatke, ki ste jih shranili. Priklic podatkov (melodija, besedilo) omogoča, da ne pozabljamo. Aktiviramo možgane, da prikličejo shranjene podatke.

Vnesite matematiko v vsakdanjik

Čas, ki ga imate na razpolago, ko se vozite z avtobusom, ko ste na stranišču, ko hodite od doma ali domov porabite, da možgane napolnite z računskimi operacijami. Zastavite si, da boste do tisoč prešteli s številčnim presledkom na primer 7 (7, 14, 21…). Tako boste aktivirali možgane in spodbudili k delovanju ter obenem obnavljali svoje znanje iz osnovne šole.

Vzemite si čas za kratkočasenje

Prosti čas napolnite s kratkočasnimi igricami. Kupite si križanke, rešite sudoku, narišite žival po številčnih korakih, igrajte človek ne jezi se, šah…Skratka napnite možgane in ne vede jih boste poslali v možganski fitnes.

Če boste dosledno upoštevali zapisane korake in bodo le ti postali del vašega vsakdanjika boste zagotovo okrepili svoj spomin in izboljšali kvaliteto svojega življenja. Zagotavljamo pa vam, da vam upoštevanje teh korakov ne bo prineslo negativnih stranskih učinkov za možgane in, zagotovo se vam varnosti zgoraj navedenih vaj za možgane, ni potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Ponujamo vam zdravilo za možgane brez stranskih učinkov in z veliko pozitivnih učinkov za vas in vaše najbližje.

Avtor: mag. Vanja Jus

• Natisni
• E-naslov

Poznate občutek, da imate besedo »na koncu jezika«, pa se je preprosto ne morete spomniti? Verjamemo, da nekaj vemo, ampak se tega nikakor ne moremo spomniti in povedati. Potem pa se nam odgovor pojavi kot blisk. Informacije se spomnimo po nekaj minutah, urah ali celo več dnevih. Zavedati se moramo, da je takšna situacija dokaj naravna in se to lahko zgodi posamezniku v katerem koli življenjskem obdobju. S pešanjem spomina se slej ko prej spopademo vsi. Pri tej vrsti pozabljanja si lahko pomagamo s posebno tehniko preklicevanja latentnih podatkov oziroma tako imenovanih spečih podatkov. Speče informacije imenujemo tiste podatke, ki so se nam vtisnili v spomin, ampak smo jih preredko uporabljali, da si bi jih vtisnili v spomin tako dobro, da bi jih lahko kadarkoli priklicali in uporabili.

Preprosto si lahko predstavljamo naše spomine kot plašno veveričko, ki si ji najlažje približamo počasi in premišljeno in jo privabimo k sebi. Tudi naše spomine izvabljamo iz objema pozabljanja počasi, premišljeno. S posebno tehniko pa še bolj uspešno. Pri tem poudarjam, da ni 100% zagotovljenega uspeha, saj ni vedno krivo spontano pozabljanje ampak je lahko prisotna kakšna posebna motnja, ki pa jo je potrebno diagnosticirati. V večini primerov pa je tehnika za hitro iskanje podatkov po možganih uspešna in se splača potruditi in jo uporabiti.

V prvi vrsti je pomembno, da ne obupujemo nad svojim slabim spominom, kot radi rečemo. Lahko si večkrat ponovimo mantro: »Slabega spomina ni. Je le slabo treniran spomin!«. Ljudje si vse prevečkrat radi dopovedujemo, da nekaj ne zmoremo in potem pričnemo v to verjeti in slednji korak je, da to pričnemo uresničevati. Začaran krog neuspeha, ki nas vpne v svoje kremplje in nas kot mlinsko kolo vleče navzdol in duši. Torej pričnimo verjeti, da zmoremo imeti dober spomin in zato bomo še v prihodnje delali vaje za urjenje spomina in se posluževali posebnih tehnik za shranjevanje in priklic podatkov.

Drugi korak je, da ne napenjamo možganov, saj s tem samo pridelamo še dodatni stres, ki nam ne pomaga pri priklicu »pozabljenih« podatkov. Kot smo že omenili so spomini kot izredno plašne živalce, ki se jim moramo približati še posebej previdno in taktno. Spominov ne moremo izsiliti iz objema pozabljanja, ampak jih lažje izvabimo z zvijačo oziroma tehniko. Tudi boječo veveričko zvabimo k sebi, če se zanjo ne zmenimo. K nam pride sama od sebe. Spomine ali konkretno pozabljeno informacijo pojmujemo enako. Ko se nečesa ne moremo spomniti se preprosto umaknemo iz »kota« in misli preusmerimo drugam. Lotimo se nekaj popolnoma drugega. Najbolje je, da se lotimo kakšnega fizičnega dela, da si zaposlimo misli in telo. Takšno delo je na primer brisanje prahu, hitra hoja ali branje knjige. Ko bomo najmanj pričakovali, nas bo želena informacija zadela kot strela z jasnega in nam narisala nasmeh na obraz. Sami smo si pomagali.

Vse več ljudi se zaveda, da lahko za dobro delovanje možganov naredimo največ sami in to s preprosto in vsakodnevno vadbo. Temu pripomore tudi EIC Univerzum Minerva Maribor, ki je nosilec pilotskega, preventivnega programa MemoHELP, ki je namenjen starejšim, ki jim je mar, da upočasnijo pešanje spomina. Program MemoHELP je namenjen urjenju možganov, saj so tudi strokovnjaki s področja urjenja možganov enotni, da urjenje spomina pripomore k preprečevanju starostnega pešanja spomina. V okviru programa MemoHELP udeleženci na brezplačnih delavnicah za urjenje spomina spoznavajo pomembnost treninga možganov, urijo svoj spomin z različnimi miselnimi vajami in tehnikami za urjenje spomina.

Avtor: mag. Vanja Jus, članek v celoti objavljen v Reviji Vzajemnost, marec 2013