Malo ljudi se zna pravilno učiti. Če poznamo zakonitosti, kako si stvari hitreje zapomniti, uskladiščiti v možgane in kako jih potem učinkovito priklicati iz spomina, porabimo za učenje ne le manj časa, ampak smo pri študiju bistveno uspešnejši. Mladi osvajajo nova znanja, eni bolj, drugi manj uspešno. Še mnogo premalo pa je razširjeno vedenje o tem, da obstaja nekaj zakonitosti za uspešnejše učenje, ki nam lahko, če jih poznamo, bistveno prihranijo čas in izboljšajo učinkovitost.
"Ena izmed osnov je, da poznamo cikluse pozabljanja. Če vemo, kdaj je treba ponavljati, preprečimo pozabljanje in izboljšamo možnost priklica informacij tedaj, ko jih potrebujemo. Zelo preprosto je: velja pravilo ena ura, en dan, en teden, en mesec, eno leto. Naši možgani prejemajo množico informacij in jih, ko jih filtrirajo, večinoma takoj brišejo. A za določene informacije želimo, da nam ostanejo v glavi. Zato je ponavljanje v teh ciklusih pomembno; s tem preprečimo izbris informacij iz spomina. Dobro je vedeti, da po eni uri pozabimo 30 odstotkov gradiva, po enem dnevu 76 odstotkov in po 20 dneh kar 90 odstotkov gradiva," pravi mag. Peter Cokan, direktor Univerzuma Minerve; ta na fakultetah in srednjih šolah izvaja miselne delavnice v okviru akcije Tisoč pametnih glav, s katero želijo seznaniti mlade s koristnimi in uporabnimi tehnikami za izboljšanje spomina.
Prav tako se vse premalo zavedamo dobrobiti odmorov. Ni slučajno, da traja šolska ura 45 minut. "Stopnja priklica informacij se bistveno poveča, če pri učenju delamo žpavzež vsakih 40 minut. Ko nekdo študira in žpade noterž, je sposoben brez težav pri knjigi presedeti na primer dve uri skupaj, toda sposobnost priklica informacij je kar za 30, 40 odstotkov manjša, kot bi bila, če bi vmes naredil nekajminutni odmor," drugo pomembno osnovo za uspešnejši študij razlaga Cokan. Pomen t. i. vplivnih faktorjev pa je že dobro znan, denimo to, da enim bolj ustreza učenje zjutraj, drugim zvečer, nekaterim prija spremljava glasbe, drugi za učinkovit študij potrebujejo tišino... Vse to je pri posamezniku zelo različno in pomembno je odkriti tisto, kar je lastno nam.
Miselni vzorci in druga orodja
Poleg tega obstaja še vrsta tehnik in strategij za uspešnejše učenje. Najbolj znana promotorja učinkovitejšega učenja in pomnjenja sta britanski znanstvenik za razvoj možganskih potencialov Tony Buzan in šahovski velemojster Raymond Keene, soustanovitelja svetovnih tekmovanj v pomnjenju, ki potekajo od 1991. leta, v Sloveniji imamo državna tekmovanja od leta 2009. Namen teh je promovirati spomin kot "miselni šport"; deset disciplin (v pomnjenju govorjenih števil, igralnih kart, datumov, abstraktnih slik, binarnih števil, naključnih besed in imen ter obrazov) je oblikovanih tako, da merijo zgolj spominske sposobnosti, ne pa posameznikovega znanja s posameznega področja.
Skratka, namen je razširjati tehnike, ki pripomorejo k uspešnejšemu učenju in pomnjenju. Te nam lahko pomagajo (poleg tega da je mogoče s temi tehnikami pridobiti po mnenju nekaterih že "eksotične" sposobnosti, na primer to, kako si denimo zapomniti stomestno število) k hitrejšemu osvajanju znanja in uspešnejšemu opravljanju izpitov. "V možganih imamo levo in desno hemisfero in vsaka ima svoje zakonitosti. V šoli na veliko uporabljamo levo hemisfero, kamor sodijo analitika, logika, imena, številke, računanje, manj pa desno hemisfero, kamor sodijo občutek za prostor, umetnost, intuicija. S treningi mišljenja se uravnavata obe hemisferi, tako da uporabljamo obe. Povezavo leve in desne hemisfere denimo tvorijo miselni vzorci.
Ljudje običajno nimamo težav zapomniti si, ampak priklicati informacijo, in Buzan je ugotovil, da si lažji priklic omogočimo, če ob učenju vklopimo še desno hemisfero, to pa storimo s tem, da stvari vizualiziramo. Miselni vzorci so zato zelo uporabna zadeva, ne pa edina. Na voljo so še druga orodja in tehnike, s katerimi si težko zapomnljive informacije na primer sploh vizualiziramo," razlaga Cokan. Orodij in tehnik se je mogoče naučiti v nekaj urah, trud pa se zelo hitro obrestuje. "Ko človek trenira spomin in svojo domišljijo, slednje pripomore k povečani zmožnosti koncentracije, študijskih zmožnosti, kreativnosti, hkrati pa povečuje inteligenčni kvocient," razlagajo prednosti treninga spomina na miselnih delavnicah.
Treba je najti bistvo
Pri učenju se je tudi zelo pomembno zavedati Paretovega pravila o razmerju 20:80 (da na primer v 20 odstotkih časa, ko delamo efektivno, naredimo 80 odstotkov vsega dela, da 20 odstotkov znanja uporabljamo v 80 odstotkih zadev). "Treba je torej najti pravih 20 odstotkov znanja, bistvo. Vsa skrivnost pri učenju je krčenje in širjenje znanja. Odlična je strategija TROP, ki pomeni okrajšavo za temo, razred, opis, pomembnost. Med študijem se sprašujemo, kaj je tema, kam to sodi (razred) - sestavljamo mozaik, da lahko znanje uporabimo, navežemo na drugo znanje, nato v opisu razmišljamo, kako bi to povedali po svoje, in se na koncu sprašujemo o pomembnosti (na primer pri pogosti uporabi je ta nedvomno visoka), s tem da smo pozorni tudi na to, koliko je to pomembno za učitelja. Zelo uporabno je delati izpiske, ker je bolj verjetno, da si bomo informacije zapomnili, če si med učenjem pišemo, s tem se namreč poveča sposobnost luščenja informacij, k večji učinkovitosti pomaga podčrtavanje pomembnih stvari (le do 20 odstotkov strani!), pametno je pisati plonklistke, ker nas omejenost s prostorom sili k iskanju bistva," našteva Cokan.
Danes obstaja že precej možnosti, da spoznamo tehnike in orodja za uspešnejše učenje. V knjižnicah so na voljo knjige, na spletu je vrsta informacij. Če je bilo pred 20 leti težko dobiti informacije, je danes poplava različnih in je treba oceniti, kaj je verodostojno in kaj ne. Ena od institucij, kjer izvajajo treninge spomina, je tudi Univerzum Minerva, na spletni strani memocamp pa je najti zanimive stvari s področja pomnjenja za pripravo na tekmovanje v miselnih športih.
Tatjana Vrbnjak
Članek je v celoti objavljen na spletni strani: http://www.bonbon.si/default.asp?kaj=1&id=5718554
